Informacije o nevarnostih koronavirusa COVID-19

Objavil:
V skupini:
Všečno:
Ni všečno:
Datum objave:
01 mar. 2020

Priporočila Veterinarske fakultete lastnikom ljubiteljskih vrst domačih živali ob pojavu okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2

Koronavirus SARS-CoV-2 in COVID-19

V Vuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali več primerov pljučnic pri ljudeh. Pri bolnikih so izključili običajne povzročitelje respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Okužbe so se v razmeroma kratkem času razširile na različne kontinente. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroča pa COVID-19. Za bolezen so značilni: povišana telesna temperatura, slabo počutje, utrujenost, nahod, kašelj, pri težjih oblikah tudi oteženo dihanje. Pri približno 80 % okuženih bolezen poteka v blagi obliki. Na osnovi kliničnih znakov obolelih, okužbe z novim koronavirusom ni mogoče ločiti od ostalih povzročiteljev respiratornih okužb, temveč je za to potrebno mikrobiološko testiranje.

Koronavirusi (CoV) so RNA virusi, ki spadajo v družino Coronaviridae. Okužbe s koronavirusi so pri ljudeh in živalih pogoste. Alfa- in betakoronavirusi običajno okužijo sesalce, medtem ko gama- in deltakoronavirusi okužijo ptice in ribe. Koronavirus SARS-CoV-2 spada med betakoronaviruse. Med betakoronaviruse, spadata tudi SARS-CoV (koronavirus, ki povzroča sindrom akutne respiratorne stiske – SARS) in MERS-CoV (koronavirus, ki povzroča bližnjevzhodni respiratorni sindrom – MERS). SARS je izbruhnil leta 2002 na Kitajskem. Novi koronavirus SARS-CoV-2 je genetsko bolj podoben SARS-CoV kot pa MERS-CoV.

Ali koronavirus SARS-CoV-2 izvira iz živali?

Izvor virusa še ni znan, se pa domneva sumi, da izvira iz živali. Trenutno ni znano, da bi katera živalska vrsta predstavljala rezervoar virusa. Zaenkrat je znano, da se koronavirus SARS-CoV-2 prenaša le s človeka na človeka.

Kako ravnati v primeru stika z živalmi in živalskimi proizvodi?

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča splošne higienske ukrepe pri rokovanju z živimi živalmi in živalskimi proizvodi. To pomeni redno umivanje rok z milom in tekočo vodo po stiku z živalmi in živalskimi proizvodi, izogibanje dotikanju oči, nosu in ust ter posebno previdnost ob stiku z bolnimi živalmi ali pokvarjenimi živalskimi proizvodi. Priporočajo tudi izogibanje stikov s potepuškimi psi in mačkami, glodavci, pticami in netopirji.

Standardna priporočila WHO za preprečevanje širjenja okužbe so: redno umivanje rok, pokrivanje ust in nosu med kašljanjem ali kihanjem s komolcem, izogibanje tesnemu stiku z ljudmi, ki imajo respiratorno okužbo. Umivanje rok lahko nadomestimo z razkuževanjem, če roke niso vidno umazane. Čeprav ni dokazov, da se SARS-CoV-2 prenaša s hrano, se priporočajo previdno ravnanje s surovim mesom, mlekom in živalskimi organi. Živila, ki jih uživamo surova (sadje in zelenjava), pa temeljito operemo.

Ali se lahko domače živali okužijo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Trenutno ni dokazov, da se ljubiteljske in druge vrste domačih živali lahko okužijo z novim koronavirusom. Ravno tako, ni dokazov, da se ljubiteljske in druge vrste domače živali lahko izvor okužbe za ljudi. Kljub temu pa priporočamo umivanje rok z milom in tekočo vodo po rokovanju z domačimi  živalmi.

Ali se mora oseba, ki ima akutno okužbo dihal izogibati stiku z domačimi živalmi?

Okužba s koronavirusom SARS-CoV-2 pri domačih živalih še ni bila potrjena. Znane so okužbe živali z drugimi koronavirusi, zato svetujemo, da se oseba, ki preboleva akutno okužbo dihal, izogiba stiku z domačimi živalmi. V kolikor se oseba ne more izogniti stiku z domačimi živalmi, naj nosi obrazno masko.

Kaj storiti z domačimi živalmi, ki so bile v stiku z osebo, ki je bila okužena s koronavirusom SARS-CoV-2?

Domnevamo, da SARS-CoV-2 izvira iz živali, vendar je do sedaj potrjen le pri ljudeh. Ravno tako je potrjen le prenos s človeka na človeka. Glavni način prenosa je kapljični, ko obolela oseba s kašljanjem ali kihanjem izloča virus. Zaenkrat ni znano, da bi se domače živali lahko okužile s koronavirusom SARS-CoV-2.

Kaj storiti v primeru, da je vaša domača žival zbolela, potem ko je bila v stiku z osebo, ki je bila okužena s koronavirusom SARS-CoV-2?

Pokličite veterinarja, da se dogovorite za obisk. Ne obiskujte veterinarske klinike, ne da bi se prej posvetovali s tamkajšnjim osebjem.

Ali lahko domača žival, ki je bila v stiku z bolno osebo, prenese okužbo na druge ljudi?

Trenutno ni znano, da bi se katera domača žival okužila s SARS-CoV-2 oziroma zbolela zaradi okužbe z njim. Prav tako nimamo podatka, da bi katerakoli domača žival predstavljala vir okužbe za človeka.

Ali obstaja preventivno cepljenje za domače živali, ki preprečuje okužbo s koronavirusom SARS-CoV-2?

Ne.

Kaj naj z domačimi živalmi stori oseba, ki je v samoizolaciji?

Osebam, ki so v domači karanteni oziroma samoizolaciji, svetujemo, da živali obdržijo pri sebi. Živali naj se ne, oziroma čim manj, gibljejo zunaj. Osebam, pri katerih je bila potrjena okužba s SARS-CoV-2,  svetujemo, da se izogibajo stiku z živalmi.

Ali lahko virus preživi v okolju?

Trenutno še ni znano, kako obstojen je SARS-CoV-2. Predvideva se, da podobno, kot ostali koronavirusi. Koronavirusi ostanejo na površinah infektivni od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od različnih dejavnikov, kot so vrsta površine, temperatura in vlažnost okolja. Če mislite, da je površina kontaminirana, jo očistite z dezinfekcijskim sredstvom. Razkužila virus učinkovito uničijo. Roke umijte z milom in tekočo vodo oziroma razkužite z razkužilom, ki vsebuje najmanj 60 % alkohola.

Besedilo o ljubiteljskih vrstah domačih živali je povzeto po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in World Small Animal Veterinary Association (WSAVA) in ga je pripravila Nina Kočar, dr. vet. med.

Na povezavi: https://wsava.org/news/highlighted-news/the-new-coronavirus-and-companion-animals-advice-for-wsava-members/, lahko sprotno spremljate najnovejše ugotovitve, predvsem s področja ravnanja z ljubiteljskimi vrstami živali in najdete povezave na zgoraj naštete najpomembnejše mednarodne organizacije.

Predstojnica Klinike za male živali:
Prof. dr. Nataša Tozon, dr. vet. med., spec. med psov in mačk

Namestnik predstojnika Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce:
dr. Uroš Krapež, dr. vet. med., spec. zdrav. var. perutninarstva

Vodja Klinike za ptice, male sesalce in plazilce, Inštitut za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce:
Doc. dr. Jožko Račnik, dr. vet. med., spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev, DECZM (WPH) 

oznake:

Trenutno ni komentarjev...

Komentirajte

91445

Omejitev znakov 400

Prihajajoči dogodki
okt. 2020
Stomatološka delavnica / Pre-Conference Workshop 1
Veterinarska fakulteta Ljubljana, Anatomy lab. @09:00

Vabim vas na Stomatološko delavnico SZVMŽ (Pre-Conference Workshop 1

okt. 2020
EERVC konferenca 2020, Ljubljana
Gospodarsko razstavišče Ljubljana @08:00

EERVC (Eastern European Regional Veterinary Conference) v sodelovanju